PŠ Prežganje

V torek dopoldne je v vrtec Janče prišel čisto pravi dedek Mraz. Naši veliki in mali sosedje so se odločili, da bodo te čarobne trenutke in darila delili z nami. Lahko si mislite, da smo šolarji za čas obiska z lahkoto odložili delo in odšli na pravljični dogodek k sosedom. Saj je vendar mesec december! Žameten glas dedka Mraza, zven njegovih orglic, pesmi otrok, stiski rok in žareča lica otrok in odraslih so dokaz, da pravljice živijo tam, kjer so doma dobri ljudje.

Na taboru smo se imeli fantastično. Naučili smo se ogromno novih, zanimivih, koristnih, nepozabnih stvari. Napredovali smo na vseh možnih področjih. Učence in učenke so pritegnile prav vse vsebine. Všeč jim je bilo mesto Kočevje, gozdna učna pot, izdelava krmilnice, kočevske zveri, kraška jama, lokostrelstvo, vožnja s kanuji, orientacijske vsebine,  naravoslovne zbirke, nočni pohodi in zvezdno nebo …spoznavni večer, ples … Tilnov laser, jedi kuharice Ivanke, Marinine sledi, Juretovo orodje, Robertove stare legende … in družba PŠ Lipoglav.

V letošnjem šolskem letu se je na naši šoli zbralo toliko plesalcev, da smo lahko ponovno uvedli plesni tečaj. V zadnjih dneh novembra so učenci zaključili prvi sklop plesnih vaj in nam pripravili plesno predstavo. Plesni dogodek si je ogledalo trideset gostov. Vsi navdušeni plesalci so se odločili, da bodo plesali še naprej. V svojo skupino pa so pridobili še enega člana. Mi plešemo …

Delavnico smo izvedli v okviru projekta, Podružnična šola - gibalo razvoja. Venčke smo spletali v petkovem večeru. Delo je vodila gospa Lojzka Rojc, ki je s svojim znanjem in izkušnjami ponovno dokazala, da je pravi zaklad vsega dobrega. Vrbove osnove za izdelavo venčkov nam je podarila gospa Lojzka. Vejice jelke, pušpana, bora, bršljana ter storžke bora in macesna sva priskrbeli učiteljici. Otroci in starši so zeleno okrasje obogatili z grmičastimi lišaji,  s plodovi šipkov, božjega drevca in panešpljice ter nekaterimi gozdnimi plodovi. Prinesli so tudi rdeče in zlate trakove ter že doma izdelano naravno okrasje. Po dobrih dveh urah dela, so bili naši venčki narejeni in z veseljem smo jih odnesli na naše domove.

V petek smo si v vrtcu ogledali Športno pravljico. Vsebina pravljice je bila zelo dinamična, šaljiva in poučna. Med gibanjem in petjem nas je pravljica učila o medsebojnih odnosih, o zdravem načinu življenja in življenju na sploh. Zdaj zares vemo, da se pokali ne delijo kar tako. Za dobre rezultate na vseh športnih (in drugih) področjih je treba trenirati, se pravilno prehranjevati, spoštovati trenerja in sotekmovalce ter dati vse od sebe. Glavnima junakoma pravljice je vse to uspelo doseči. Brez dvoma bo vse to uspelo tudi našim otrokom, le dovolj spodbud jim moramo dati. Po končanem gledališkem dogodku, so otroci izdelovali različne izdelke iz papirja. Trudimo se, da del športne pravljice uresničujemo. Čakajo pa nas novi dnevi in  nove priložnosti.

Prežganjske potke so nas vodile v čaroben svet jesenskih slik. Med našimi koraki in korakci se je slišal klepet, smeh in vrisk. Na poti smo se ustavljali in opazovali dragocen svet narave. Preštevali smo stare hruške, se čudili drnuljam, iskali kostanje, proučevali luže … Na gozdni jasi smo se prijeli za roke in zapeli pesem jeseni. Rjava pesmica ni zmotila gozdnega miru. Prav tiho smo jo zapeli tako, da se je božajoče dotaknila vseh gozdnih prebivalcev. Mi pa smo se z roko v roki vrnili nazaj v domače prostore vrtca in šole. Bogatejši in srečnejši.

Otroke delo gasilcev izredno zanima. Gasilci so junaki, ki gasijo požare, pomagajo ljudem ob naravnih nesrečah, rešujejo na cestah, pomagajo v snežnih ujmah  in pripravijo edino vaško veselico. Ob vsem naštetem pa pogosto pozabimo, da gasilci tudi izobražujejo mlajši rod. S člani PGD Prežganje smo se dogovorili, da nas o svojem delu in opremi poučijo v sredo dopoldne. Pred gasilskim domom so nas pričakali gasilec Primož, gasilec Rok in gasilec Boštjan. Pripovedovali so nam o svojem delu, podrobno so nam razkazali gasilsko opremo in obširno odgovarjali na vprašanja otrok. Otroci so si ogledali notranjost gasilskih vozil in za kratek čas celo posedeli v njih. Gasilci so na široko odprli tudi vrata ogromne garaže, da so otroci lahko videli, kaj je v njej. Gotovo pa bo otrokom v spominu ostalo gašenje namišljenega požara, s pravo gasilsko cevjo, ob rami pravega gasilca. Po težaškem delu smo z užitkom pojedli jabolčno pito, ki so jo otroci vrtca spekli za vse nas.

Na Prežganju smo TEDEN OTROKA postavili v ospredje v času od 30.9. do 4.10. 2013. Da bi otrokom na Prežganju v tem času podarili čim pestrejše dogajanje, smo združili moči "vrtčevski" in "šolski". Pripravili smo skupen tedenski načrt in ga izvedli v zadovoljstvo vseh sodelujočih. Lahko rečemo, da nam je bilo celo nebo naklonjeno. Ponedeljek je bil še siv in deževen, mi pa smo uživali lepo na toplem in slikali zunanje dogajanje na risalne liste. Z akvarelnimi barvami so mali umetniki naslikali drevesa, ki jim odpadajo listi,  oblake in dež  ter nekaj izvrstnih abstraktnih podob. Delo nam je šlo res dobro od rok. Po likovnem ustvarjanju smo nekaj časa posvetili še igranju. Vsi otroci, vzgojiteljice in učiteljici se zahvaljujemo naši kuharici Miri za torto. Z njo je bil preživeti čas  še slajši.

MOJCA: "V Ljubljani sem se imela zelo lepo. Nastopali smo jaz  - Mojca, Aljaž, Luka, Klara in Manca. Gledat so me prišli mami, sestra in bratec. Potem smo vsi šli še v galerijo."

LUKA: "V Ljubljani smo se imeli zelo lepo zato, ker smo gledali druge nastope. Nastopali so učenci z Janč, iz Besnice, z Lipoglava in iz drugih krajev. Naš nastop je bil zelo lep, ker smo orali. Aljaž je usmerjal konje. Slikali smo se z županom."

ALJAŽ: "Najbolj mi je bil všeč srednjeveški sprevod. Metali so zastave, prišle so dvorne dame, spletične in vitezi. Prišli so tudi trobentači in bobnarji ter kralj. Kralj je jahal lipicanca. Potem sta prišla še novinarka in snemalec ter nas posnela. To je bil lep dan. Konec."

KLARA: "Ko smo bili na vrsti, da predstavimo oranje, sem imela malo treme. Potem pa je trema minila. Ko smo končali z nastopom, sem vedela, da smo bili dobri. Naenkrat smo v daljavi zaslišali bobnanje in trobente. Približal se nam je srednjeveški sprevod. Najbolj mi je bilo všeč, ko so metali zastave visoko v zrak, in ko je na konju prijezdil kralj."

MANCA: "Ko je bila parada, mi je bilo zelo všeč. Parade še nisem videla. Najbolj všeč mi je bilo, ko je prišel konj. Všeč mi je bilo tudi, ko so prišli vitezi, in ko so metali zastave."

LOVRO: "Na nastopu sta bili konja Mojca in Klara. Plug je bil iz kartona. Vodja je bil Aljaž. V galeriji so bile lepe slike."

V četrtek nas je gospa Vesna obvestila, da nas bodo otroci vrtca Janče obiskali naslednji dan. Po neprestanem deževju je bilo končno napovedano suho obdobje. Obiska smo se izredno veselili, ker hočemo biti tudi mi gostoljubni. Čeprav smo šolarji, se najrajši na svetu igramo in družimo z vrstniki. Ko je napočil čas obiska in se je na hodniku  zaslišala množica drobcenih korakov,  je v učilnicah vzvalovilo. Vzdih pričakovanja in besede: "Prišli so!"  Malim in velikim obiskovalcem smo pokazali našo šolo in se igrali z njimi. Nekaj časa smo preživeli tudi zunaj na zelenici. Druženje je bilo izredno prisrčno. Ponovno se je potrdilo dejstvo, da so otroci neverjetni družabniki, in da za svojo veselje ne potrebujejo veliko. Izzive najdejo tam, kjer jih odrasli prevečkrat  spregledamo. V obojestransko zadovoljstvo smo gostitelji in obiskovalci sklenili, da nam še kak zlat jesenski sprehod ne bo ušel. Podarjeni čas bomo cenili.

Otroci vrtca Janče trenutno domujejo v gasilskem domu na Prežganju. Med šolo in vrtcem sta le dve dvorišči, ena cesta in nekaj dreves in grmovja. Ravno toliko, da se občasno slišimo, vidimo pa ne. Odrasle osebe ene in druge enote smo se že junija dogovorile, da  se bomo v jeseni bolje spoznali. Šolarji so komaj čakali, da gredo na obisk v vrtec. Izredno jih je zanimalo, kaj in kako se imajo malo mlajši in še čisto majhni nadobudneži na drugi strani ceste. Pa je le prišel trenutek, ko smo v šoli vzeli vrečke s copati in se odpravili  na pot do vrtca. Po dobrodošlici smo si ogledali vrtec in obiskali najmlajše otroke. Nato smo se družili s starejšo skupino otrok. Skupaj smo prepevali, se igrali in sladkali. Bilo je imenitno. Dogovorili smo se, da nam bodo sosedje obisk  čim prej vrnili.

Tilen nam delo plesne šole predstavi vsako leto. Naši učenci so prejšnja leta plesali v sklopu OPB v Besnici. Letos smo se odločili, da bi ure plesa potekale na naši podružnici. Bodoči plesalci se tega zelo veselijo. Imamo že kar nekaj prijav, zato mislimo, da nam bo plesni tečaj uspelo izvesti.

V novo šolsko leto smo se vrnili z navdušenjem in smelimi načrti, ki jih bomo uresničevali vztrajno in pogumno. V šolsko družino smo sprejeli Davida, ki je letos naš edini prvošolček. Na prvi šolski dan sta ga v šolo pospremila mamica in bratec Gašper. Ker  David ve, da smo v naši šoli tudi veliki ljubitelji živali, je s sabo prinesel svoja psička. Ljubezni in prostora je v naši šoli dovolj.