PŠ Prežganje

Vsaka zaključna prireditev je za sodelujoče ogromen izziv. S šolsko zagnanostjo vedno znova želimo predstaviti in pokazati, kaj smo v okviru projekta ustvarili v tem šolskem letu. Tudi letos smo pripravili razstavo in si ogledali stvaritve naših sodelavcev. V okviru izbrane teme smo izvedli unikatne kulturne točke in z njimi razveselili prisotne. Kulturnemu delu prireditve je sledil plesni dodatek na igrišču. Ob vsem delu smo se sladkali z vrhunskim domačim pecivom  in s sladoledom.

Po vseh deževnih sobotah je bila tokrat izbrana sončna in vroča. Na Muljavi smo si najprej ogledali šolski muzej. Učenci so bili nad vsebino muzeja navdušeni. Šolsko igrišče, na katerem so se odvijale pete igre, leži ob gozdu. V senci mogočnih dreves, smo imeli postavljene mize in klopi za počitek in malico. S pridom smo jih izkoristili. Tekmovalci so tekmovali v navijanju volne, v drobljenju koruznih žgancev in v prevažanju ter nalaganju senenih bal. Drobljene žgance so nam pozneje kuharice zabelile z ocvirki in ponudile kot dodatno okusno malico. Mnogi otroci so žgance iz ene sklede jedli prvič.

V junijskih jutrih so v avtomobilih naših staršev ob učencih pripotovali obiskovalci, ki so jim naši otroci podarili vso možno pozornost. Kaja nas je razveselila s puščavskimi skakači, Mojca z morskim prašičkom, Luka pa z želvo. Njihovi ponosni lastniki so živali predstavili in odgovorili  na vprašanja svojih sošolcev.

Smeti smo pobirali v bližnji okolici šole in bili smo dobre volje. Čudili smo se le količini odpadkov, ki smo jih našli na tistih nekaj kvadratnih metrih. Glede na obilico zabojnikov in reden odvoz smeti je uničevanje narave nedopustno. Generacija, ki prihaja za nami, nam bo za vzgled. Mi njej gotovo nismo.

V petek smo obiskali vrstnike  na PŠ Želimlje. To je bil za vse nas zelo zanimiv dan. Med obiskom smo spoznavali naravne in zgodovinske znamenitosti Ljubljanskega Barja. Učenci prvega in drugega razreda so doživeli  Svarunovo pot, učenci tretjega in četrtega razreda pa so bili v Muzeju Koliščarjev na Igu. Pred PŠ Želimlje smo si medsebojno naklonjenost izkazali s kulturnim programom.

Podružnične šole OŠ Sostro prejele priznanje NAŠA SLOVENIJA 2012 za celostni projekt PODRUŽNIČNA ŠOLA-GIBALO RAZVOJA. Priznanja NAŠA SLOVENIJA četrto leto podeljuje gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/ krajine KULTURA-NATURA SLOVENIJA v štirih kategorijah:

- PRVA: OHRANJANJE DEDIŠČINE,
- DRUGA: RAZISKOVANJE IN UVELJAVLJANJE DEDIŠČINE,
- TRETJA: ZASLUGE POSAMEZNIKOV ali ORGANIZACIJ,
- ČETRTA: IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN OZAVEŠČANJE.

Izmed vseh nominiranih v četrti kategoriji je bil naš projekt edini nagrajen. Letošnji častni pokrovitelj podelitve je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, g. Mitja Brvar.

ISKRENE ČESTITKE VSEM SODELUJOČIM OTROKOM IN UČITELJICAM V PROJEKTU PODRUŽNIČNA ŠOLA – GIBALO RAZVOJA!

Tukaj si lahko ogledate obrazložitev priznanja ( pdf).

Letos smo v gasilskem domu gostovali že trinajsto leto. Pričakala nas je popolnoma prenovljena dvorana, lepa in domača. Dejstvo, da v dvorani trenutno ni odra, nas ni spravilo v slabo voljo. Prav nasprotno! Z neko novo energijo, ki jo je dajal nam  tako ljub prostor, smo pripravili okolje, ki so ga nastopajoči vzeli za svojega. In to je najpomembnejše! Mlajša skupina učencev je goste pozdravila s svojimi deklamacijami. Starejši učenci so zaigrali igrico "Zajček išče mamo." Kulturni program je obogatila tudi naša Klara Jenko, ki je zapela in zaigrala dve pesmici. Četrtošolec Martin je prireditev povezoval. Vsi naši učenci so imeli s prireditvijo polne roke dela, saj je imel vsak najmanj eno nalogo.

Pisane šopke rož iz krep papirja smo na naši šoli prvič ustvarili nekega davnega leta v preteklosti. Pred le nekaj leti smo rože izdelali v dopoldanskem času in  še isti dan proti večeru z njimi okrasili velikonočne butarice. Letošnja delavnica je nastala na pobudo staršev, ki so želeli svoje znanje utrditi, obnoviti ali pa ga pridobiti. Delavnico sta tudi tokrat vodili domačinki iz Volavelj, gospa Darinka Rojc in gospa Tilka Godec. Cvetje, ki smo ga izdelali pod njunim vodstvom, je čudovito. Nekaj prelepih cvetov nam je na ogled poslala tudi gospa Ivanka Kamnikar z Malega Vrha. Vsem sodelujočim se za pomoč lepo zahvaljujemo.

Bleščeč zimski dan. Na našem hribu je 40 cm zmrznjenega snega, površina  snežne odeje izjemno gladka. Dobro steptana podlaga se ne vda niti pod težo učiteljic. Izhodiščni nalet znižali za nekaj metrov, zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti. Udeleženci sankanja upoštevajo določena pravila. Na progi smo preizkusili tudi drsenje po različnih delih telesa. Imeli smo se sijajno. Naše sankališče priporočamo vsem, ki uživajo na snegu.

Učenci največ izdelkov ustvarijo pri urah likovne vzgoje, na tehniških dnevih in pri ročnem delu. Skozi izpolnjevanje določenih ciljev nastajajo unikatni izdelki malih mojstrov. Zanimive risbice in slike v mavričnih izvedbah so sad vztrajnega in potrpežljivega dela naših otrok in njihovih mentorjev. Učenci so na tem predmetnem področju spodbujeni k ustvarjalnosti, inovativnosti, likovni občutljivosti ter sposobnosti opazovanja in presojanja.

Je v vsej svoji podobi nadvse očarljiva. Resnično je mojstrica oblikovanja in mehčanja. Sneg in mladost pa sta si že od nekdaj zelo blizu. Z našimi šolarji večkrat pobegnemo na kratek "oddih" po okoliških stezicah. Le takrat, ko ledeni veter zatuli okoli vogalov in je snežni metež le prehud, raje ostanemo v toplih učilnicah naše šole. V letošnji zimi smo namestili še tretjo ptičjo krmilnico na severno stran šole. Mlajša skupina učencev jo opazuje skozi okna svoje učilnice. In to majhno ptičje gostišče je postalo za njih radostno in predvsem frfotajoče opazovališče.

Nam vsako leto neverjetno dobro uspe. Pravzaprav smo iz leta v leto odličnejši in brez pretiranih skrbi vemo, da bomo naslednje leto ponovno najboljši. Zgledi vlečejo, zato smo resnično veseli, da sta se nam tekom celega dopoldneva pridružili dve odrasli maškari in ob zaključku rajanja še štiri, same odrasle. Vsaj za en dan v letu smo se prelevili v pravljične osebe in bili  v svojih opravah sila čedni. Le poglejte, kako žarimo na fotografijah!

Skozi široko odprta vrata naše podružnice smo povabili naše bodoče prvošolčke. Tekom dopoldneva so si naši mali gostje ogledali šolo ter spoznavali življenje in delo v njej. Skupaj smo se igrali, risali, izrezovali, peli in si ogledali lutkovno predstavo starejših učencev. Pred kosilom smo odšli tudi na krajši sprehod. Bodoči šolarji so se v šolski ritem vključili z navdušenjem. Ravno tak odziv je bil s strani šolskih gostiteljev. Topel, spontan in gostoljuben.  Dan je bil poseben za vse, ki živimo in delamo na PŠ Prežganje, saj smo na ta dan imeli na šoli tudi popoldansko varstvo, z vsem kar sodi zraven. Izkušnja je bila lepa in jo bomo ponovili tudi v prihodnje.

Zbrali smo se v poznem četrtkovem popoldnevu, da ga preživimo skupaj, in da del sebe podarimo našim otrokom. Tokrat skozi ustvarjanje izdelka, ki bi ga zlahka kupili v trgovskem centru. Malo dobre volje in dela v paru je bilo potrebnega, da smo naredili bombažni izdelek.
Izdelane punčke so preprosto lepe. Imajo pisana krilca, rožičaste bluzice in pikčaste rutice.
Vsi sodelujoči smo na naše punčke iz cunj ponosni.

Vse tri sosede, PŠ Besnica, PŠ Janče in PŠ Prežganje, smo se po dogovoru zbrale v Besnici. Učenci so takoj po prihodu jedli malico v  spodnji učilnici, ki je bila spremenjena v veliko, okrašeno jedilnico. Po krajšem druženju smo se odpravili v dvorano in si ogledali lutkovno predstavo, Gosenica dobi krila. Lutkovni predstavi je sledilo presenečenje. Čeprav je bil komaj prvi december, nas je obiskal dedek Mraz in nas obdaril. Dedek Mraz je bil prešerne volje in za svoja leta dokaj spočit. Po obdarovanju je pohitel tja pod severno steno Triglava, saj ga je čakalo še veliko dela. Mi pa smo se na naše Prežganje vrnili s šolskim kombijem, z dvema vožnjama.

Naše delo je bilo skoraj slovesno, polno veselja in otroci so odnesli s seboj obilico srečnih spominov. In ko se bodo spominjali, se bodo spomnili, kako je šola dišala po pravkar pečenih piškotkih. Je še kdaj v letu kak tak pravljično prazničen čas? S posladkanimi prstki in testenimi ročicami smo tkali tiste pristne srčne vezi, ki so edino vredne. In naši izdelki so bili sijajno okusni! Mojčini mamici Martini, ki je vodila delavnico, se zahvaljujemo za  podarjeni čas, ljubeznivo požrtvovalnost  in vse ostale dobrine.

Plavali smo v bazenih  kopališča Tivoli v Ljubljani. Učenci so bili na tečaju zelo samozavestni, sproščeni in disciplinirani. Pohvale učiteljev plavanja so bile vsakodnevne. Vsi učenci so na tečaju odlično napredovali. Sodelujoči smo z opravljenim delom zadovoljni. Učiteljice podružničnih šol pa smo na svoje učence še prav posebno ponosne!

Pod njegovo težo so ječala drevesa in se vdajala neznosni teži, ki jih je pritiskala in krivila k tlom. Naša stara breskev je ostala brez krošnje in le tista vejica na kateri visi ptičja krmilnica se je uprla snežni ujmi. Tudi lipa, ki na šolskem dvorišču raste skoraj že dvajset let, je ostala brez dveh mogočnih vej. Ledeni objem ni prizanašal.

Ob 7.30 uri smo se peš odpravili izpred šole na igrišče v Veliko Trebeljevo. Pot je bila ravno prav dolga, malo vetrovna, vendar obsijana z jutranjim soncem. Na igrišču nas je pričakala rosa, ki pa je hitro izpuhtela zaradi našega temeljitega ogrevanja. Nato smo začeli z igro odbojke. Malo po deveti uri nam je kuharica pripeljala malico. Po odmoru smo z igro odbojke nadaljevali. Zatem smo se preselili na nogometno igrišče, ki je bilo za nekatere izmed nas neverjetno dolgo in široko. Med igro smo celo odkrili nekaj bodočih nogometnih zvezd. Ob 11.00 uri smo morali oditi proti Prežganju. Do šole smo prišli v 45 minutah. Ker šolskega kombija še ni bilo, smo čas do 12.00 ure porabili tako, da smo se igrali naše priljubljene muhce. S športnim dnevom smo bili zadovoljni vsi. Edina pripomba učencev je bila, da je bil športni dan prekratek. Se strinjamo.

V kmečki šopek, ki je v sobotnem dopoldnevu dehtel pred Mestno hišo, je bilo vpletenih tudi trinajst prežganjskih cvetlic. Dišale so po kamilicah, lipi, bezgu, materini dušici, rmanu, koprivah, šipku … In prav vse so zrastle na neokrnjenih livadah, tako čiste, da skoraj niso za ta svet. Položene na belo platno, v naravne košarice, med skrivnostne palčke in unikatne skodelice, so dopolnile kar se je dopolniti dalo. Zapuščina naših prednikov nam dokazuje, da se najveličastnejše stvari lahko naredijo le z medsebojnim sodelovanjem.

V četrtek dopoldne so nas obiskali učenci tretjih razredov OŠ Sostro. Ogledali so si našo podružnično šolo in vas Volavlje. Obiska smo bili zelo veseli. To je edini pravi način medsebojnega spoznavanja in sodelovanja.

Prvi šolski dan je bil poln veselja in radostnih srečanj. V šolsko družino smo sprejeli prvošolki, Kajo in Evo. Ker smo na šoli prav vsi starejši od njiju, jima bomo vestno stali ob strani. Deklici sta naši zvezdici prvega razreda.